Category Archives: Zdravilne rastline

Drevesa: recept za glineno mazilo

Potem, ko smo ugotovili pomen dreves v naših življenjih in ko smo zanje pripravljeni skrbeti, se lahko lotimo izdelave mazila.

 

balzami in mazila: veganski, drevesni, za sklepe, za ustnice ...

balzami in mazila: veganski, drevesni, za sklepe, za ustnice …

Glineno mazilo

20 g čebelji vosek

80 g sončnično olje

10 g gline

Na vodni kopeli stopimo čebelji vosek. Ko je popolnoma stopljen mu počasi dolivamo sončnično olje. Pri tem pazimo, da je mešanica ves čas tekoča in po potrebi segrevamo. Ko smo dodali vse sončnično mešamo, da se mazilo nekoliko ohladi in dodamo glino. Mešamo toliko časa, da se vse skupaj dobro ohladi in zgosti. Moramo počakati do faze zgoščevanja, saj bi v nasprotnem primeru glina ostala na dnu. Naložimo v lončke in uporabimo po potrebi. To mazilo ima rok trajanja toliko, kot ga je imelo uporabljeno olje. Dodamo lahko tudi kakšno kapljico eteričnega olja, ki celi npr. sivke.

Drevesa: skrb zanje

Pogosto se znajdemo v vlogi »skrbnika« drevesa. Prejšnjič je bilo govora o moči dreves, tema, ki jo tokrat nadaljujemo. In dodajamo o sadnih in/ali okrasnih drevesih. Ker se te rastline sčasoma razrastejo, postanejo prevelike jih je potrebno občasno obrezati.

Prav tako v primeru sadnega drevja, ko je redna rez pravzaprav nujna. Tudi sadna drevesa nam poleg plodov prinašajo še druge darove:

–          Jablana nam daje domačnost, saj je zelo običajna in razširjena. Telo dobro rečisti in razkisa, saj veže toksine, ki jih nato izločimo.

–          Sliva in marelica imata veliko zdravilne smole. Čistita telo in um.

–          Oreh je osamelec, raste samostojno. Je zelo hranljiv in njegovo olje čisti na energijskem nivoju. Nam daje samstojnost in s tem povezano odgovornost.

–          Češnja nam prinaša sladkoski življejna. Češnje so okusne, kljub temu da vsebujejo malo sladkorja.

–          Višnja nam daje dvojnost, saj je tudi sama taka – sladka in kisla.

 

Ko je drevo poškodovano oz. ranjeno se sproži proces samozdravljenje, ki poteka na dveh nivojih. Notranje se sprožijo postopki, ki preprečujejo nadalnje propadanje, zunanje pa se rana celi s pomočjo rasti novega lesa in lubja. Seveda vse to traja in medtem je ranjeno mesto pač izpostavljeno in ranljivo.

 

Vsekakor je prav, da poskrbimo za svoje drevje, sploh v primeru naravnih nesreč, ki drevesa poškodujejo (npr. žled, moker sneg) ali pa ko se lotimo večjega obrezovanja. V ta namen si pripravimo zdravilno mazilo, ki temelji na naravnih sestavinah, ki celijo tudi same po sebi. To je lahko glina, smola, vosek ipd. Poskrbeti moramo za to, da zamažemo celotno poškodbo in da je mazilo dovolj gosto, da ne steče dol. Mazilo nanesemo na predele, kjer je drevo poškodovano.

Drevesa: njihova moč

Betula pendula

Betula pendula

Drevesa nas spremljajo na vsakem koraku. So nujna za naš obstoj in naš sopotnik skozi celotno zgodovino. Veliko ljudstev je propadlo zaradi negospodarnega ravnanja z gozdom – tako zelo mogočna so. Drevesa nam nudijo gospodarske koristi, kot je npr. gradbeni les, dajejo nam plodove, čist zrak, varujejo zemljo, dajejo svoje zdravilne učinkovine, nudijo zavetje, ščitijo divje živali ipd.

 

Ne le, da ima vsako drevo drugačno vrsto lesa, ki se razlikuje po barvi, trdoti, po učinkovinah, ki jih vsebuje, ampak ima vsako drevo tudi svojo energijo, ki nam je lahko v pomoč pri soočanju z življenjskimi izzivi. Na nekem energijskem nivoju nam sedenje v senci drevesa oz. stik z njim daje tisto, kar v danem trenutku potrebujemo. Pa poglejmo nekaj primerov:

  • Breza je na videz krhka in nežna. Vendar pa je zelo trdoživa in prilagodljiva. Ima sposobnost hitrega obnavljanja, kljubovanja udarcem. To daje tudi nam.
  • Bor nam daje življenje in vitalnost. Ima aromatično in optimistično energijo. Njegova smola celi in zdravi.
  • Hrast nam daje trdnost in stabilnost.
  • Jelka se ponovno vrača v naše gozdove. Povezuje zemljo in vesolje in to je tisto, kar nam prinaša – pretočnost energije in globino.
  • Bukev je močna, nikogar se ne boji in nima sovražnikov. Osvobaja nas strahov in nam daje samozavest.
  • Smreka nam daje življenje, saj olajša dihanje in njena smola zdravi.

 

Čudovito je sedeti pod drevesom in čutiti povezanost z njim. Prepustimo se in intuitivno izberimo drevo, ki je v danem trenutku pravo za nas. Prav je, da mu zaupamo in da izrazimo svojo hvaležnost za tisto, kar nam daje.

Naslednjič pa o skrbi za drevesa.

Nabiranje na pomladnem travniku

trobentica

trobentica

Spomladi se začne prava nabiralniška sezona. Rastlin je res ogromno in zdaj je pravi čas, da si naredimo zalogo za celo leto. Odvisno od znanja in interesov, nabiramo rastline za čaje, prehrano, izdelavo izvlečkov, čiščenje, nego in kozmetiko.

 

 

Na obrobju listnatih gozdov bomo našli trobentice. Nezmotljive rumene barve in prijetnega sladkobnega okusa. Cvetove lahko skupaj z nekaterimi drugimi spomladanskimi cvetlicami, kot so marjetice in vijolice uporabimo v solati. S posušenimi pa obogatimo protiprehladne čaje.

 

Malina je trnov grm, ki ga lahko gojimo tudi na vrtu. Spomladi nabiramo mlade liste, ki so bogati z vitamini. Malinovi listi sicer delujejo podobno kot listi robide – čistijo kri, mehčajo tkivo. Ker so dlakavi preprečujejo posedanje čajne mešanice. Listi maline so sicer bolj blagi, kot robida.

 

Pisana paleta tinktur

Pisana paleta tinktur

Divja jagoda nam zgodaj spomladi ponuja sveže listke. Prav tako okusni v spomladanskih solatah. Dodajamo jih tudi v čaje, ker so spodaj dlakavi in s tem preprečujejo posedanje mešanice.

 

Jagodna tinktura

10 g svežih jagodnih listkov

100 g alkohola (žganje)

Jagodne listke narežemo in damo v steklen kozarec. Vse skupaj prelijemo z alkoholom, ter pustimo 3 do 4 tedne. Občasno premešamo. Po 4.tednih precedimo in shranimo. Dobljeno tinkturo uporabljamo za spiranje ustne votline, in sicer jo razredčimo v razmerju 1:10. Pomaga pri zadahu, krvavenju, pri aftah in pri vnetju.

 

zelišča v zobni pasti

zelišča v zobni pasti

Za ustno votlino je sicer primeren tudi hrast. Nabiramo lubje dvoletnega lesa, ga posušimo in fino zmeljemo. Prah lahko uporabimo kot zobno pasto. Ko hrast požene mlade liste lahko naberemo tudi te. Tako listi kot lubje se uporablja v kopelih, saj blagodejno in zaščitno deluje na našo kožo.

 

 

Liste spomladi požene tudi breza. Mladi vsebujejo veliko saponinov. Če sveže brezove liste prelijemo s toplo vodo, se saponini izločijo in dobimo blago milnico s katero lahko operemo perilo, ali jo uporabimo kot univerzalno gospodinjsko čistilo.

 

 

Še eno zelo pomembno rastlino lahko začnemo nabirati že sedaj, pa vse do jeseni. To je ozkolistni ali suličasti trpotec. Najdemo ga praktično povsod in je z zdravilnimi učinkovinami zelo bogata rastlina. Liste naberemo in iz njih naredimo odličen sirup za pomirjanje kašlja ali pa jih posušimo za čaj. Uporablja se predvsem pri vseh težavah povezanih z dihali.

 

Trpotčev sirup

Nabrane trpotčeve liste narežemo in damo v steklen kozarec do višine ca. 4 cm. Prekrijemo s sladkorjem in postopek ponavljamo do vrha. Torej plast rastline, plast sladkorja. Na vrhu mora bit sladkor. Zapremo in postavimo na hladno, temno mesto. Čez kakšen dan ali dva dodamo sladkor na vrhu, ker se je vsebina posedla. Pustimo 3 do 4 tedne, nato vzamemo iz kozarca, ter segrejemo samo toliko, da se sladkor stopi in da se vse skupaj utekočini v sirup. Natočimo v steklenice, ohladimo in shranimo na hladno. Uporabimo za pomirjanje kašlja ali pa  za slajenje čajev.

 

Na travnikih se najde tudi različne vrste materine dušice. Uporabne so vse. Gre za nizko grmičasto raslo rastlino, ki cveti v odtenkih vijolične barve in diši zato jo rade obletavajo žuželke. Zelo dobro razkužuje, zato je več kot dobrodošla v zimskih mesecih. Iz nje pripravljamo čaje ali pa jo uporabimo v kuhinji kot začimbo namesto timijana.

 

Krepilna kopel

Priprava je preprosta. V pripravljeno toplo vodo za kopel dodamo 0,5 do 1 liter čaja iz materine dušice in rmana. Dobrodošla je v hladnejših zimskih mesecih, saj telo krepi in poživlja. Vsekakor lahko v tako kopel dodamo tudi pest morske soli.

 

Barva maka

Barva maka

In nenazadnje še mak. Kdo ga ne pozna – lepi in nežni živo rdeči cvetovi, ki so v notranjosti črni. Nabiramo cvetne lističe, ki jih čim hitreje posušimo. V čajne mešanice ga dodajamo, ker jih lepo obarva. Dejansko pa se je v preteklosti mak uporabljal za barvanje različnih materialov. Barvni odtenki, ki jih dajo posušeni cvetovi so od nežne lila pa to temno rdeče vijolične barve. Poigrajte se s solnimi kopelmi, ki jih navlažite, da bo mak oddal barvo. Iz makovih cvetov se da sicer izdelati tudi sirup – prav tako uporaben za barvanje.

Jagode za mojo kožo, 2.del

jagodni piling

jagodni piling

Najboljše so sveže nabrane, še posebej izvrstne pa so gozdne jagode. Pomembno je, da so jagode nabrane zrele, saj so le tako polno aromatične in vsebujejo tudi polno količino vitaminov in mineralov. Zato uporabljamo lokalno pridelane ali še bolje, tiste z domačega vrta. Prav nič ne zamujamo, če v drugih letnih obdobjih ne uporabljamo jagod – je dovolj drugih sadežev in sestavin.

 

Jagode so sicer nadvse uporabne in dobrodošle v kulinariki predvsem pri pripravi sladic, lahko jih zamrznemo, lahko si iz njih pripravljam odlične napitke, izdelamo marmelade. Če se v tem letnem obdobju, ozremo malo naokoli, po naravi kaj hitro najdemo kombinacije. Lepo se dopolnjujejo s cvetnimi listi vrtnice, ki jih dodamo v sveže jagodne jedi ali pa ko pripravljamo jagodno marmelado. Malce neobičajna kombinacija je z beluši – pa vendarle gre. Poizkusite s solato.

 

jagodni prah

jagodni prah

Kaj pa jagodni listi?

Tri pernati, spodaj svetlejši in dlakavi jagodni listi so bili cenjeni že v preteklosti. Danes vse prepogosto pozabljamo na tisto kar raste po naših travnikih in vse preradi posegamo po oddaljenih t.i. »superživilih«. Kaj pa tista, ki jih imamo pred pragom? Jagodni listi naj tako nikar ne utonejo v pozabo. Liste tako nabiramo od aprila do junija in jih hitro posušimo. Posušene zdrobimo v prah, ki ga samostojno ali pa v kombinaciji z drugimi rastlinami uporabimo za čaj. Čaj pripravimo tako, da eno žličko posušenih listov prelijemo z vročo vodo, ter po 5 do 10 minutah precedimo. Cenjen je kot čistilo za kri, pri želodčnih težavah. Ti učinki se še povečajo, če jagodne liste kombiniramo z drugimi spomladanskimi rastlinami, kot so marjetice, trobentice, listi robid in malin ipd. Blag čaj iz teh rastlin lahko pijejo tudi otroci. Iz jagodnih listov lahko sicer pripravimo tudi tinkturo, ki je razredčena uporabna za izpiranje ustne votline pri rahlem vnetju dlesni, pri krvavenju iz dlesni ali pri zadahu.

 

Velja opozorilo: Če imate alergijo na jagode ali sumite nanjo, potem ji ne uporabljajte.

 

 

Jagodni piling za noge

6 zrelih jagod

1-3 žlice fino mlete soli

3 žlice oljčnega olja

Zmešamo sol in olje. Jagode zdrobimo z vilicami in jim dodamo mešanico olja in soli. Dobiti moramo mazavo zmes, zato dodamo še malo soli, če je mešanica preveč vodena. Uporabimo takoj, tako da dobro zdrgnemo cela stopala, predele med prsti in predvsem predele kjer se nabira trda koža. Noge speremo in namažemo s kremo.

Sol kot sestavino pilinga uporabljamo samo v pilingih za noge oz. za odstranjevanje trde kože. Sol sicer našo kožo preveč poškoduje, tako da moramo biti z njo previdni.

 

Piling z jagodnim prahom

Jagode si lahko na zelo enostaven način pripravimo za celo leto. Če jih posušimo in zmeljemo v prah, ki ga potem še na fino presejemo, jih lahko uporabljamo v vseh letnih časih. Jagodni prah pa lahko sicer uporabimo pri sladicah, podobno, kot limonine lupinice.

1 žlička jagodnega prahu

1 žlička mandljevega olja

1 žlička kreme

Vse sestavine dobro premešamo v mazavo zmes, ter s krožnimi gibi rahlo vtremo v kožo na obrazu in vratu. Izogibamo se predelom okoli oči in ust. Piling nato operemo in obrišemo z obraza, ter kožo namažemo.

 

jagodna kopel

jagodna kopel

Jagodna kopel

1 dcl smetane za stepanje ali sojine smetane

5 zrelih jagod (uporabimo lahko tudi ca. 0,5 dcl soka iz sveže stisnjenih jagod)

(žlica olja in/ali medu)

Kopel iz svežih jagod bomo najenostavneje pripravili v mešalniku. Torej dobro zmešamo jagode in smetano – to je že lahko naša kopel za nežno, mehko in gladko kožo. Lahko pa to mešanico uporabimo kot osnovo, ki ji dodamo do 10 kapljic eteričnih olj, lahko tudi žlico olja in/ ali žlico medu.

Mešanico za kopel zlijemo v pripravljeno toplo vodo za kopel. V kopeli ostanemo 15 minut, nato pa se speremo. Po takem razvajanju bo naša koža mehka in gladka. Paše, predvsem v hladnejših pomladno poletnih dneh ali pa po napornem dnevu.

Jagode za mojo kožo, 1.del

 

zeliščna jagodna maska

zeliščna jagodna maska

Rdeče jagode, ta aromatičen sadež, sladek in svež je pravo bogastvo. Vsebuje veliko vitamina C, vitemine B kompleksa, ter številne minerale, kot je kalij, kalcij, železo, mangan, fosfor. Sadne kisline poskrbijo za našo prebavo, ter antioksidativno delovanje.

 

Tokrat gremo kar na recepte: sveže jagodne maske za globinsko čiščenje, za bogato nego in nežno toniranje.

 

Opozorilo: če imate alergijo na jagode, ali sumite nanjo, potem jagod tudi na koži ne uporabljajte.

 

 

 

različne jagodne maske

različne jagodne maske

Sveže obrazne jagodne maske

Obrazne maske pripravljamo sproti, iz svežih sestavin. Jagode so kot nalašč za to. Masko nanesemo na dekolte, vrat in obraz, pri čemer izpustimo predele okoli oči in ustnic. Pustimo jo delovati 10 do 15 minut, nato pa jo odstranimo – najlaže z vlažno papirnato brisačo, obraz umijemo in namažemo.

 

Jagodne maske naši koži omogočijo, da ponovno zadiha, saj jo globinsko očistijo, ter tako pripravijo na nadaljnjo nego. Dobrodejno delujejo tudi na kožo po sončenju, ker jo pomirijo in ohladijo.

 

 

Maska za suho kožo

4 zrele jagode

1 žlica smetane za stepanje

¼ žličke medu

(riževa moka)

Jagode zdrobimo z vilicami, primešamo smetano in med. Če je maska preveč tekoča, dodamo še malo riževe moke, da se zgosti.

 

Maska za mastno kožo

4 zrele jagode

1 žlica jogurta

1 žlička gline

Jagode zdrobimo z vilicami, primešamo smetano in glino. Če je maska preveč tekoča, dodamo še malo gline, da dobimo lepo mazavo zmes.

 

Čistilna jagodna maska

4 zrele jagode

½ do 1 žlica zelene gline

½ žličke limoninega soka

Jagode zdrobimo z vilicami, primešamo zeleno glino in limonin sok.

 

Zeliščna jagodna maska

Kot ljubiteljica teh drobnih rastlinic, ki nas obkrožajo, ki nam tako veliko ponujajo in ki so pravi diagnostiki, saj v telesu vedno poiščejo pravo področje na katerega je potrebno delovati, seveda ne moram mimo uporabe le teh. Zato tale recept za zeliščno jagodno masko:

4 zrele jagode

Ščepec kopriv

Ščepec ognjiča

Ščepec vrtnice

1 žlička riževe moke

1 žlička bele gline

Jagode zdrobimo z vilicami, primešamo posušene in drobljene zdravilne rastline, dodamo glino in moko, ter dobro premešamo, da dobimo gladko mazavo zmes.

 

jagodna maska za lase

jagodna maska za lase

Jagodna maska za sijoče in mehke lase

7 zrelih jagod

1 žlica jojoba olja

2 kapljici eteričnega olja ylang ylang

Jagode zdrobimo z vilicami, primešamo jojoba olje in eterično olje. Nanesemo na lase, pokrijemo s kapo in brisačo, ter pustimo delovati 10 minut. Lase nato speremo na običajen način.

 

Nasvet: Ko odstranjujemo maske, si lahko istočasno naredimo še rahel piling, še posebej če smo za izdelavo maske uporabili glino. To storimo preprosto tako, da si obraz, ko imamo na njem še masko navlažimo, če je to potrebno. S krožnimi gibi rahlo odstranjujemo masko. Na koncu jo obrišemo – najlaže z vlažno brisačo, se umijemo in predele kjer je bila maska namažemo z ustrezno kremo.

Moč rastlin

cvetoči lučnik

cvetoči lučnik

V čem je pravzaprav skrivnost teh malih, skorajda neopaznih spremljevalk našega vsakdana. Najdemo jih prav povsod, zarastejo se na najbolj nepričakovanih in negostoljubnih mestih. Zdravilne rastline nosijo v sebi ogromno informacij in učinkovin in uporabljamo jih od nekdaj. Vendar v čem je njihova skrivnost? V čem je njihova posebnost? Kako se razlikujejo od izoliranih posamičnih učinkovin, ki jih pridobivamo iz njih?

Ko se izkaže, da rastlina ugodno deluje na človeka, se izloči t.i. aktivno učinkovino. Ko enkrat definiramo pravo učinkovino, jo lahko izoliramo, analiziramo, proizvajamo v čisti obliki, testiramo ipd. Raziskovanje posamične učinkovine je namreč lažje in bolj predvidljivo, kot pa če imamo pred seboj kompleksen preplet različnih učinkovin in njihovih medsebojnih vplivov.

bezeg

bezeg

Zdravilne rastline vsebujejo različne kemične spojine, ki so med seboj povezane.  Proces naravne selekcij od  rastline zahteva, da nenehno preizkuša različne kombinacije, da lahko preživi v stresnem okolju. Pogosto je tako ena vrsta učinkovin prevladujoča in ima tudi najopaznejše delovanje na človeško telo, vendar pa istočasno v isti rastlini obstajajo tudi druge različice te učinkovine.

To je razlog, da se lahko isto rastlino uporabi za različne, včasih celo nasprotujoče si težave. Ko vzamemo pripravek iz celotne rastline smo s tem pravzaprav vzeli potencial. Stanje našega telesa pa pove kateri receptorji so pripravljeni na vezavo. Torej naše telo vzame tisto, kar potrebuje in to lahko s pridom uporabljamo v zdravilne, kozmetične in druge namene.

hmelj

hmelj

 

mak

mak

Kakorkoli že vsak način ima svoje prednosti. Izolirane substance delujejo predvsem hitreje, kar je v mnogih primerih nujno.  Zato moramo biti hvaležni, da poznamo tudi to pot. Pripravki iz cele rastline, pa nudijo telesu možnost, da sodeluje in se samo odloči kaj potrebuje, ter s tem razvije novo ravnovesje.

Veliko zanimivega branja na to temo se najde na strani dr. A.Weil.

Božični vonji

dišave

dišave

 

Kljub temu, da še ni snega in tiste prave zime, si lahko z nekaj kapljicami pričaramo pravo zimsko / božično razpoloženje. Vonji, na katere pomislimo ob hladnih in kratkih zimskih dneh, predvsem pa v obdobju pred menjavo leta so prav gotovo (morda tudi zaradi kuhanega vina) nageljnove žbice in cimet.  Uporabljamo ju v izredno majhnih količinah. Na srečo so tukaj še številna druga etrična olja. Več o uporabi teh dveh eteričnih olj najdete tu: http://www.bogastvo-travnika.si/etericno-olje-cimeta-in-nageljnovih-zbic/

 

Tako lahko v zimskih mešanicah uporabimo še  citrusna eterična olj, predvsem pomarančo in mandarino, pa tudi limono,  grenivko, bergamot. Definitivno pridejo v poštev tudi eterična olja iglavcev npr. jelka, smreka, cedra, bor, brin, cipresa. Pomembna so tudi eterična olja pridobljena iz smole, kot je npr. kadilna bosvelija ali mira in nekatera začimbna eterična olja npr. janež, lovor, morda tudi bazilika. Uporabimo pa lahko tudi ingver in sandalovino pa še kakšen bi se našel. Skratka možnosti je res veliko in za začetek malo pobrskajmo kaj imamo doma in uporabimo tista eterična olja, ki jih že imamo.

 

Aromasvetilka

Potrebujemo aromasvetilko z dovolj veliko posodo za vodo (vsaj 1 dcl). V posodo najprej nalijemo vodo in dodamo 5 do 10 kapljic eteričnih olj (odvisno od velikosti prostora). Prižgemo svečko in uživamo v vonjavah.

Primer: 1 kapljica cimeta, 4 kapljice mandarine, 5 kapljic bor

 

Aromakamin

dišeči potpuri

dišeči potpuri

Za namen aromasvetilke lahko uporabimo tudi kamin. Potrebujemo posodo z 1,5 dcl vode v katero nakapljamo 10 do 20 kapljic eteričnih olj (odvisno od velikosti prostora). Posodo postavimo na kamin, da voda izhlapeva.

Primer: 1 kapljica sandalovine, 3 kapljice cedre, 5 kapljic smreke, 3 kapljice limone, 5 kapljic sladke pomaranče

 

Dišeči kamin

Če imamo kamin, ne gre zamuditi priložnosti za odišavljanje prostora z njegovo pomočjo. Potrebujemo samo eno kapljico eteričnega olja iglavca, ki bo vonj po lesu še poudaril. Tako lahko uporabimo jelko, smreko, bor, cedro, brin, cipreso ipd.

Način priprave: eterična olja so zelo vnetljiva, zato nakapljamo eno kapljico na suho poleno in počakamo, da se vpije v les, šele nato damo poleno v kamin. Dišeča polena si lahko pripravimo tudi v naprej in jih uporabimo po potrebi

 

Razpršilo

Za izdelavo razpršila potrebujemo stekleničko z razpršilko v katero dodamo najprej eterična olja, nato alkohol in destilirano vodo. Pred uporabo vsakič pretresemo ter uporabimo v majhnih količinah za odišavljanje prostora ali pa kar za odišavljanje novoletne jelke.

Primer: 5 kapljic mira, 5 kapljic cedra, 5 kapljice jelka, 5 kapljic brin, 5 kapljic bergamot, 10 ml alkohol, 90 ml destilirana voda

Eterično olje cimeta in nageljnovih žbic

Temo o eteričnih oljih začenjamo kar na sredini – ker smo ravno sredi decembra, kjer nam v ospredje pogosto prideta vonj po cimetu in klinčkih. Poznamo jo predvsem kot začimbi in dišavnici, ki se ju lahko uporabi tudi v dekorativne namene (cimetove palčke v potpurijih, s klinčki okrašene pomaranče ipd.). O uvodu v uporabo eteričnih olj, pridelavi, različnih pristopih, področjih uporabe in seveda o varni uporabi bomo govorili kdaj drugič.

Tokrat postavljamo v ospredje eterični olji pridobljeni iz klinčevca oz. cimetovca. Zakaj? Preprosto zato, ker  nas navdušenje nad vonjem in ideja o izdelavi lastnih daril pogosto zanese. Kljub svojim številnim pozitivnim lastnostim ti dve olji namreč nista primerni za uporabo v kozmetičnih izdelkih, ker sta preveč dražeči. Lahko pa ju uporabimo kako drugače.

 

Eterično olje CIMET (Cinnamomum zeylanicum)

Eterično olje cimeta se lahko pridobiva iz skorje, lahko pa tudi iz listov in vejic (to ni tako dražeče). Poleg tega poznamo tudi t.i. kitajski cimet (Cinnamomum cassia), ki za razliko od Šrilanškega cenejši in »težjega« vonja. Skratka kadar govorimo o eteričnem olju cimeta imamo v mislih cimet, ki prihaja iz Šri Lanke in ga pridobivajo s parno destilacijo cimetove skorje (Cinnamomum zeylanicum) in ki je tudi najkvalitetnejši.

Njegove glavne lastnosti so, da razkužuje, spodbuja prebavo, deluje spodbudno, deluje antimikrobno, deluje toplo ipd. Uporabljamo ga v aromasvetilkah, za izdelavo potpurijev, za inhalacije, pri izdelavi čistil. V vsakem primeru pa ga uporabimo v izredno majhni količini. Zelo uporaben v zimskem času, zaradi svojega toplega delovanja, ker preprečuje širjenje okužb in ker na splošno deluje spodbudno in dviga razpoloženje.

 

Eterično olje NAGELJNOVE ŽBICE (Eugenia caryophyllata)

Najpogosteje se uporablja eterično olje, ki je pridobljeno iz plodov, čeprav se ga da izdelati tudi iz drugih delov rastline. To je izredno močno olje za lokalno lajšanje bolečin (zobobol),  ima odlično antivirusno in antibakterijsko delovanje, deluje spodbudno.

Ker pa deluje dražilno, ga ne uporabljamo v izdelkih, ki se nanašajo na kožo oz. je koncentracija uporabe izjemno nizka (priporočljivo narediti alergotest). Kljub temu imamo pred seboj uporabno eterično olje za aromasvetilke, potpurije, čistila.

V pričakovanju najdaljše noči v letu nam bo njegov vonj pomagal ohraniti budnost, še posebej, če dodamo tudi malo poprove mete (ima osvežilni, spodbudni, vendar hladilni učinek).

Bogastvo travnika jeseni, 3.del

Že zadnji letošnji prispevek na temo bogastvo travnika. Nabiralniška sezona je že čisto pri koncu. Je pa res, da lahko rastline nabiramo tudi pozimi, če le niso pod snegom. Tokrat pokukamo v svet šipka, divjega kostanja in

 

divji kostanj

divji kostanj

 

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) je veliko drevo, cvetočo spomladi z lepimi belimi cvetovi. Večinoma ga vidimo po parkih. Jeseni nabiramo seme – kostanje, ki popadajo na tla. Vsebuje veliko saponinov (do 10%) zaradi česar si lahko iz kostanja sproti  pripravimo milnico, ki je nadvse uporabna kot pralni prašek.  Escin pa pomaga tudi pri preprečevanju oteklin in vnetij ter pri lajšanju krčnih žil (razredčena tinktura). Pripravki iz kostanja niso primerni za uporabo pri ljudeh ,ki imajo težave z ledvicami in jetri.

 

 

Šipek  (Rosa canina),to je trnav grm s povešenimi vejami, ki ga najdemo po travnikih in obrobju gozdov. Cveti poleti z nežnimi belimi do rožnatimi cvetovi.  Jeseni se naredijo rdeči plodovi jajčaste oblike. Plodove nabiramo, ko se nekoliko zmehčajo (novembra). Vsebujejo veliko vitamina C in kislin. Vitamin C, ki je v šipku, se s toplotno obdelavo ne uniči in šipek je tako odlična sestavina zimskih čajev, lahko pa ga pijemo tudi samostojno. Odlična je tudi šipkova marmelada.

 

limone in limete

limone in limete

 

Limona (Citrus limon), rumen sadež, ki spada pod citruse.  Limono lahko gojimo v stanovanju in bo tudi prav dobro obrodila. Iz limone se pridobiva eterično olje, uporabne so posušene lupinice in plodovi. Etrično olje limone je zelo uporabno v gospodinjstvu, ker odpravlja neprijetne vonjave, moramo pa paziti, ker je fototoksično. Posušena limonina lupina je uporabna v čajih, kot barvilo v kozmetičnih izdelkih (kopeli, mila, soli ipd.) v potpurijih, ali zgolj kot dekoracija.  Tudi svež limonin sok lahko uporabimo v kozmetiki – za nego rok in nohtov, tudi za nego las. Bogata z vitaminom C in kislega okusa je odlična za pripravo osvežilnih poletnih limonad ali pa zdravilnih zimskih čajev.

 

 

 

Viri in literatura:

–          Zdravilne rastline: Ingrid in Peter Schönfelder

–          Zdravilne rastline in njih uporaba: Richard Willfort

–          Sodobna fitoterapija: SFD

–          Lastno znanje in izkušnje